Letni koncert – cvetober glasbenih pripovedi

Natanko teden dni nazaj je tako lepo napisal, da sem brez pomisleka kliknila kopiraj - prilepi, danes pa še objavljam in tako shranjujem. Ambrož Čopi o 13. letnem koncertu: 

Tradicionalni praznik APZ UP, že 13. po vrsti, ni le koncert na katerem se je zrcalilo delo pretekle sezone. Je vsakoletni dokaz, da nismo obstali, da še znamo posegati po višjem, novem in nemogočem. Je priložnost, da združimo preteklost, sedanjost in prihodnost. Prvo z odgovornostjo do dosežkov in zapuščine, ki so jo kreirale pretekle generacije, drugo do nas samih, z željo po preseganju in nadgrajevanju sebe in ne nazadnje tretje, kot navdih in povabilo novi, prihajajoči generaciji.

Verjamem, da vsaki generaciji to uspe na svojstven način, če le vstopi v zgodbo z odgovornostjo, predanostjo in močno željo. Občutki, ko izzvenijo poslednje note so raznovrstni in vsakomur lastni.

Hvaležen sem za ponujeno leto z novo generacijo Apzjevcev. Hvaležen za možnost, da svoja znanja lahko delim z vami skozi glasbo, občutenja in pripovedi. Hvaležen za stare in nove prijatelje, ki so me z vztrajnostjo, predanostjo in odrekanjem podpirali pri izpeljevanju zadanih ciljev in projektov. Hvaležen za glasbo, skozi katero so zabrnela naša občutja, razmišljanja in sporočilo za današnji čas.

Prezentacija in uspešnost zbora pa se ne zrcali le v izvedenem programu, temveč v celoletnem delu skozi zmožnost prilagajanja, sprejemanja, spoštovanja in sodelovanja med vsemi udeleženimi. Tu se prepletajo vezi in tvori sinergija, potrebna za kvalitetno delovanje zasedbe. Vsak različen in hkrati enak v zboru, ki je zmožen le kot celota zabrneti v iskrenih in navdahnjenih pripovedih skozi glasbo. Ni pomembna ambicija posameznika temveč vizija celote, kjer se tudi posameznik nadgrajuje. Znati prisluhniti sebi in ostalim, biti zvok, melodija, ki le skupaj z ostalimi zazveni v harmoniji barv in občutij, znati žareti in postati svetloba z ostalimi, biti energija, ki se množi, prevzame in zalebdi v prostoru … to ni cilj, je pot, ki ji moramo slediti!

Na koncu bi se rad zahvalil vsem, ki ste pripomogli k izjemni sezoni. Mojima dragima sodelavcema Andreji Tomažič Hrvatin in Luki Vetrihu, ki sta z veliko mero navdiha in znanja ter zgledom znala motivirati k nadgradnji zastavljenega programa. Biti profesionalen in hkrati srčen, iskriv, hudomušen je bilo nenapisano vodilo našega tima. Hvala predsednici Sanji Đukić in odbornikom Andreji Trček, Debori Muženič, Klavdiji Lukač, Martinu Markežiču, Martinu Šiškoviču in mnogim drugim ... Tanji Novak, Klari Lukan, ki so priskočili na pomoč s svojimi talenti in znanjem.

In nenazadnje za uspelo celostno podobo letnega koncerta Andreji Tomažič Hrvatin za pripravo tekstov, scenarija, Teji Košuta za navdahnjeno povezovanje ;) Anji Rupnik za nasmeh dobrodošlice... Alenki Domanjko Rožanc za novico o rojstvu hčerke na ta čudoviti dan.

Vsem nam želim uspešne priprave na tekmovanje, kjer bomo znali zastavljen program nadgraditi v vreden in nepozabni glasbeni presežek, ki bo prepričal publiko in žirijo.

Bili smo dobri, zmoremo biti še boljši!

Vaš Ambrož

13. letni koncert APZ UP - Vse barve teme (Kim Shine/Kim Shine photography):

Prva izvedba skladbe The Shadow (Michele Josia)

Pomembno mesto na prireditvi imajo zagotovo podelitve priznanj za več letno sodelovaje v APZ UP, Tokrat za 3, 5 in 7 let.

Asistenta dirigenta Luka Vetrih in Andreja Tomažič Hrvatin. Andreja nas je na žalost tokrat spremljala samo v mislih, s skodelico čaja v roki.  

Trije Primorci - Michele Josia, Ambrož Čopi in Andrej Makor. 

Povezovalka koncerta, bivša Apezejevka Teja Košuta. 

Letošnji pogled na publiko: lepo smo napolnili Frančiška.  

Ambrož si je letos zaželel domačih kroštol. Rečeno storjeno. Da bo tematsko obarvano smo dodali še luč. 

13. priklon. 

Za konec še iz sveta novic: Branka Kljun pa je tako zapisala v Primorskih novicah (Primorske novice, 30.5.2017 - kliknite na spodnjo sliko za povezavo na spletno stran): 

Sezona pa še ni zaključena. Jutri odhajamo na Poljsko. Pred nami je 8. mednarodni zborovski festival Cracovia cantans, v Krakovu. 

Vse najboljše, Alenka, Matej in Katarina!

Draga Alenka in Matej, 

iz srca vama čestitamo ob rojstvu hčerke Katarine! Želimo vam topline, ljubezni in polno malih radosti! 

Že tako je danes za nas praznik pa ste nam ga danes zjutraj, ob 7.05 še polepšali! Danes pojemo tudi za malo Katarino! Oh, kako se bo šele pelo pri družini Domanjko Rožanc, ah kaj družini, veselica bo!  

13. letni koncert APZ Univerze na Primorskem - Vse barve teme

Prav prisrčno vabljeni! Ne bo manjkalo ne petja, ne igre s svetlobo, ne dobre volje pa še kakšno bomo rekli po koncertu. Letni koncert je za nas poseben praznik. 

Strah pred številom 13? Kje neki!

Lastovke gnezdijo, galebi se kopajo v sončnih žarkih, eni študentje se postavljajo v startno črto za izpitno obdobje, drugi za skok v morje,  APZ-jevci pa za letni koncert. Mesec maj je pester. Vaje, koncert na Koroški Beli, koncert v Postojni, jutri še v Markovcih, potem pa sobotna generalka in nedeljski finale, 13. letni koncert Akademskega pevskega zbora Univerze na Primorskem - Vse barve teme. 

Kakšno naključje, prav slikovito opiše tudi moje občutke na vajah. Ampak, nič bat, vidim luč na koncu tunela. Rahel strah pred številom 13 sicer visi nekje v zraku, da ne bi slučajno mojster luči preresno vzel naslova, ali pa da mi dramatično ne padejo note iz mape (Se je že pripetilo - nazadnje in da ne bo preveč drame - prvič, je dramatično odletel komplet (na srečo) že odpetih pesmi. Sreča je na naši strani!), sicer pa...Triskaidekafobija? Kje neki! Mi usmerjamo energijo v pravo smer. 

Vadimo:

Mimogrede, če se kaj sukate okrog Markovcev dobrodošli na koncert. Bomo "sjkali" z Glasisom! Baje jamčijo 100 % zadovoljstvo. Ko bi le napisali 95 %. Moram pospešiti korak proti tisti lučki na koncu tunela ;)

Oh, kako komaj čakamo! Markovce in letni! 

Tajna in Šiši

Alumni štorije: Prva turneja Komornega zbora Aegida

Še ne dolgo nazaj smo sanjali o alumni zboru, danes pa si že ližemo tiste prisrčne rane, ki ostanejo po uspešni turneji, skušamo nadoknaditi urice spanja, prebuditi zaležane ude in se hitro ponovno uglasiti. Je moral biti »deštin*« tisti, ki nas je »spravu v kop«, v polsedežni apartma na avtobusu, s sosedovo ramo za kušin*, v pritajenih zvokih guitalele-ta in manj pritajenih zvokih petja italijanskih risank proti Sofiji. Takšne klape ne srečaš vsak dan. 

Primem kredo in prečrtam še zadnji datum celodnevnih vaj na tabli v kuhinji. Še preden smo pomežiknili je bil na vrsti koprski uvodni koncert turneje po Balkanu.
En malo večji kovček, vreča z obešalnikom, v njej vse za koncerte in cula za na avtobus, seveda. Klapa nasmejana, eni na smrt zaspani, eni lačni, vsi s »kušini«, češ, da je do Beograda dovolj uric za nadoknaditi vse, kar fali. Vsled vestnosti slovenskih carinikov nam je bila dana še kakšna več, oziroma kar 4 ure. Tragedija na meji. Pa smo ji čisto po Mlakarjevo pogledali v rit in v tako nastali komediji izkoristili možnost, da se naspimo že v Sloveniji. 

Naslednjega dne »že« stojimo na terasi Editine prekrasne vile v predmestju Beograda. Na tiho si zrecitiram dobro staro »Kjer Donava bistri pridruži se Savi, od tvoje lepote zaslišal sem davi« in pojem kup čisto v tamkajšnjem stilu s srcem pripravljenih dobrot, sirovo pito, piškot, torto, kavo, čaj, rakijo. V sosednji, rahlo zadimljeni sobi pa že Bec na klavirju. Med prepevanjem naredim mentalno fotografijo in v naprej podelim nominacijo za naj trenutek turneje. Lepše kot tako...

Modra kočija nadaljuje proti Nišu. Sem pa tja nekdo iz klape "časti" WC (za nevedne: če ni kovancev je hvaležnost  neprimerno večja, če ti nekdo plača WC, kot, če da za rundo). Po avtobusu krožijo same dobrote – rojstno-dnevne in domače Brkinske. Naš jukebox na dveh nogah stresa vice iz rokava, Tjaša in Sanja nam priredita oddajo v stilu »tourist information for visitors from abroad«.
V Nišu časa ravno za hiter tuš. Drugi koncert turneje odlikujejo hvaležna srbska publika, nasmejani župnik, simpatični vrvež v predzadnji vrsti ob nastopu naših prekrasnih solistk, naši mladi skladatelji in prekrasen ambient, cerkev polna mozaikov. 

Trije dnevi, trije koncerti, vrhunec turneje torej v nedeljo, na mednarodnem zborovskem festivalu na Akademiji za glasbo v Sofiji. Kar šofer obljubi, to šofer izpolni. Pa sta nas zapeljala po ulicah direktno do vrat, na milimeter natančno izpeljala vse tri nivoje (če bi bila to igrica), sem pa tja je policaj nagnil kakšen prometni znak ali premaknil kakšen avto, da smo šli mimo, Čopi pa goloroko umaknil del smetarskega otoka. Temu se reče pred vrata. Na kratko, šoferske spretnosti, smeh, Granobili (tretji koncert), zadnji pari nogavic (tretji koncert), čudovita dvorana, med vzhodom in zahodom, foto session, masaže, noč v Nišu z gurmansko pleskavico, najboljšo družbo in pesmijo. S pesmijo, kakšno kavo več, prepetimi vsemi štirimi Mlakarjevimi CD-ji in že malo zvitim guitalele-tom pa do doma. Toliko petja na turneji ne pomnim. Podpišem še za kdaj! Pa magari z avtobusom v Argentino 😉 Pesmi imamo (očitno) dovolj na zalogi. 

V sliki: 

Servis na srbski meji. Popravljanje/montiranje brisalcev. Naj pada zdaj dež!

Utrinek z obrobja Beograda.

Koncert v Nišu.  (Katolička crkva Uzvišenja Svetog Križa)

Sanja in Tjaša v elementu. Turistične informacije. 

Priprave na koncert v Sofiji. 2nd International Easter Choral Festival 2017, Sofia, Bulgaria

Naši zlati skladatelji. Hvala za tako lepo glasbo!

Ambrož in Andreja

Prisrčna množica Aegidovcev. :)

 

Za konec vam privoščim še video, ki ga je sestavil naš Martin - Šiši:

Hvala vam, dragi sopevci, skladatelji, solisti, šoferja, fotograf Žiga, Vito, Edita in mama, organizacijski odbor in seveda naš zlati tandem Ambrož in Andreja. Z vami je vedno prekrasno - na odru in za njim. In hvala APZ-jevcem, da so nam prijazno namenili rubriko (s trenutno še začasnim naslovom) na blogu. 

* deštin - usoda; 
** kušin - blazina.