Simfonic voices: koncert Komornega zbora IPAVSKA

  

Gostujoča tipkovnica: Torej, Andrejašič

In tako se je začelo. "Dober dan. Jaz sem Gregor iz Črnega kala in rad pojem. Ne, še nisem pel, ma mi je lEpo." Odpre usta, začne pet in gre z nami v Tours na Grand prix. Spoznava mravljice na papirju, ki ga odvedejo v žabarijo :) Samo za vas, nekajletna refleksija:

Torej, ja. Tanja me je prosila da napišem kaj o APZju za na blog. Razmišljal sem cel dan kaj bi napisal in neprestano me obdajajo prelepi spomini na preživete trenutke z vami.
Nepozabno potovanje na GranPrix v Francijo, prvič v življenju sem se toliko vozil z avtobusom…. V Franciji smo bili priča intenzivnemu vežbanju komadov, prečudovitim občutkom na odru, riganju med nastopom ter ponovitvi pesmi sredi katere smo se ustavili… Smeh res! Ne morem pozabit žurke, ki smo jo imeli pred hotelom in so Ambroža skoraj aretirali, haaaaa. Žurka sredi krožnega prometa pa je bila pika na i, v dobrem smislu seveda.
A se še spominjate Nizozemske? Tam nam tudi ni bilo prav nič slabo….! Z Bogdanom sva bila blažena med ženami, saj sva na koncu spala midva v sobi z našimi dekleti. :) Sprehajali smo se ob mlinih na veter, tulipane smo bolj bežno videli ampak OK, super smo se meli. Totalna scena je bila, ko smo se drugi dan prebivanja v Haagu odpravili vsi skupaj v picerijo na večerjo, kjer smo dan prej večerjali nekateri od nas in me je gostilničar skoraj objel in dejal: »ciao fratello«. Nepozabna pa je bila tudi cerkev, ki je imela v zadnjem delu mize in postrežbo kave…hmmmm, sam sem našemu župniku tole predlagal ampak mu ideja ni bila všeč. :) Veliko smeha pa je bilo, ko je eden od naših pevcev ugotovil, da je v tejle cerkvi WC in je opravil veliko potrebo, tako zelo je bil navdušen nad WC v cerkvi. Izjavil je: »waaaaa, še nikoli nisem srau v cerkvi, zakon« No coment res, in kdo je bil to, menda ravno Bonin, ali pa Sukič, kdo drugi. :)
Lani pa Španija, kopanje v bazenu, prelepo prepevanje, pobrali smo veliko nagrad, kopanje v bazenu, sprehajanje po Barceloni, ogledali smo si tisti znameniti park ki ne vem več kdo ga je naredil, kopanje v bazenu, JA tega kopanja res ne morem pozabit!!!! :)
Nato smo se odpravili v Makedonijo, kjer smo se tudi kopali :P Sprehajali po Ohridu, uživali v našem hotelu ki je bil res super (v primerjavi s Francijo kjer smo spali v Ladji ki je pomotoma zarila v zemljo….). Obiskali smo tudi samostan, kjer smo prižigali svečke, natakar iz hotela mi je rekel, če prižgem eno za njega, ker se kliče ravno tako kot svetnik samostana, ko sem mu povedal da sem jo res prižgal pa je skoraj potekla solzica….. Aja, Alma pa pozabila dokumente in nato sta s Tajno štopale, še vedno smo imeli kake scene! Zakon!
V Sardinijo pa smo prišli res hitro, saj smo se modernizirali, tja smo odšli z letalom, čeprav so ga izumili že nekaj desetletij nazaj smo mi zanj malo pozno izvedeli :P Bili smo res lepo preskrbljeni, polno za jest in pit…. Tudi tukaj smo imeli bazen, haaaaaa.
Ekola, na kratko opisano dogajanje v minulih letih z vami. Seveda ni to vse, bilo je še veliko prelepih trenutkov, zgoraj so opisani teli, ki so dovoljeni za javnost :P Res smo se imeli fajn. Na sprednjem predelu avtobusa vedno odpeli komplet mašo, to je bilo nujno zlo, haaaa.  Hmmm, to zgleda kot neko poslovilno pismo….. Sej vas pridem še kej pogledat!!!!! Rad vas mam!!!!!!

Adrejašič, še obilo "scen" ti želimo, res! In, prosim, poročaj mi odziv PJ, ko jim boš prvič odpel celo mašo na prvem sedežu. Me res zanima, če je nalezljivo :D

NNNP3: Naše note na naši pesmi. In tik pred njo.

Resda se je te dni vse vrtelo okrog Naše pesmi 2012 in tekmovanja za Veliko nagrado Evrope v Mariboru, se je pa tudi Maribor vrtel okrog Kopra.

Začenši s četrtkovim koncertom Komornega zbora Oreya, sicer finalista na tekmovanju za Grand prix Evrope, polnega presežkov:

  

  

V soboto in nedeljo pa se je APZ UP že potikal po Mariboru:

Urejal še zadnje stvari:

Šest ura. It's time:

10 ura. It's time. Seriously. Modri kot je modro morje:

Zlati, kot Primorsko sonce:

 

Prejemniki Grand prixa: Švedska, Sofia vocalensemble:

In afterparty. TÜnf: 

Presenečenje: Priredba norih gob za Ambroža in Ljubce povej za Suzano:

Ena po moško:

Dve po žensko. Obujamo spomine-Regem celi:

Gasilska:

Kdo bi si mislil...

Brez skrbi. V dveh dneh so vaščani postavili že novega: 

 Gostitelji. Hvala! 

Posnetek nastopa: Heinrich Schütz (1585 -1672). UNSER KEINER SICH SELBER: 

Iz sveta novic: 

http://podpalmo.si/Novice/vse/Primorski_pevski_zbori_uspesni_na_22__Nasi_pesmi

http://www.primorska.info/novice/17387/apz_up_in_obala_blestela_v_mariboru_dopolnjeno

http://www.delo.si/kultura/glasba/nasa-pesem-razprodano-zborovsko-petje.html

http://tvslo.si/predvajaj/tekmovanje-pevskih-zborov-nasa-pesem/ava2.134633099/

Z današnjim koncertom zbora iz Filipinov grejo Naše note naprej. Proti novim koncertom, 8. letnemu koncertu in Litvi. Ostanite z nami. Jutri spet fotoreportaža.  In vaje, seveda :)

NNNP2: Rušimo mostove, copramo, skratka, zlati smo!

Seveda sem dobila stavo. Evica je zaspala, na čaj pa še čakam, kajne Aleš. V torek pred koncertom bo kot nalašč. 

In ko smo že pri dolgovih..Naša Alma nam je zaželela:

Jaz pa sporočam, da je Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem, zb. Ambrož Čopi, prejel zlato plaketo (90 točk) in priznanje za najboljšo izvedbo moteta skladatelja, rojenega od leta 1500 in umrlega do leta 1700, za skladbo Heinricha Schutza Unser keiner lebet sich selber. 

In kako je bilo? Šli smo navijat za zbore, ki so nastopali pred nami, ponosno ploskali naši Evi Jelenc Drozg in ji, stari znanki Mariborskega odra, čestitali za prvo udeležbo iz "drugi strani šanka". 

Potem pa v Ruše na vaje, večerjo, pa vaje, pa (kot smo že navajeni) zapovedani počitek. In še malo vaje pred spanjem, tako potiho. Ne morem, da ne bi omenila. Vstajali nekje od 5. 00 do 5. 30, ob 6. 00 pa se že razgibavali in upevali. Tako je, če imaš tekmovanje ob 10. 00 in si prvi na vrsti. Kdaj, če ne ob taki priložnosti, pravi bivši apezejevec. Svet je ob takšnih urah drugačnih barv, potrebujemo čas, da se jih privadimo. Očitno ga je bilo ravno dovolj. Presrečni.

Kaj je s tistim mostom? Naša Alenka nam je po tekmovanju priredila piknik ob jezeru, mi nebodigatreba pa smo se šli slikat na most. Ni zdržal. Še dobro, sicer bi v petek na otvoritvi padla v jezero cela vas, ki bi se hotela slikati. Vseeno dolžni dobrodelni koncert. 

Za konec: Po dolgem času spet prisluhnili finalistom na tekmovanju za Veliko nagrado Evrope. Pravijo, da so bili, poleg Japoncev, Filipincev, drugih Japoncev in Ukrajincev, prav Švedi "the one". Iz srca čestitamo in se z veseljem spominjamo tistih trenutkov v Toursu, ko so se nam tresle hlače. 

Za danes zaključujemo z mislijo, da je Unionska dvorana še vedno najljubša. Je še kdo v tem klubu?

Za jutri pa zbiramo fotografije in še enkrat čestitamo vsem našim najnovejšim pevcem. Pridni. 

NNNP1: Se vidimo f toten Maribore, čuj!

 Še pomnite? 6.45pri Soči. 

In, ja Aleš. Jaz sprejmem stavo. Stavim, da ne bomo mi že vsi tam, avtobusa pa ne bo. Haa? Zate za Jagra, zame za planinski čaj z medom. Če štartamo točno mi je čisto vseeno kdo zmaga :)

Torej, dragi pevci, če je kdo pozabil o čem govorim. Dogaja se 

22. SLOVENSKO ZBOROVSKO TEKMOVANJE NAŠA PESEM 2012 in
TEKMOVANJE ZA VELIKO ZBOROVSKO NAGRADO EVROPE
v
Unionski dvorani, Maribor
petek, 20. april–nedelja, 22. april 2012

Dežnike, oblekice, kikle, osebno izkaznico (prestop meje s Štajersko republiko), posteljnino, brisačke, glavničke, vodo, prigrizke, lucky thing, Andrejašič ne pozabi črne srajce, Lucija kodrčkov, Jerneja očal, vsi mi hripavi pa glasu. 

Do takrat pa: 

 in eno žolno na pomoč.

Yours faithfully,

Naše Note Na Naši Pesmi 

(Pisana slikanica: Andreja Hrvatin)