Don't cry for me Argentina

Dragi domači, ura je 1:00 in mi smo se vrnili v hotel kot eni od petih NEzmagovalcev. Bila je pač taka konstalacija planetov, tako vesoljno stanje, taka temperatura in takšen pritisk, ki je najbolj ugajal ARGENTINCEM. Ti so nas vse potolkli in zapeli kot se najbolj šika (jaz pa sem jih, grešnica, pozabila omeniti v eni od prejšnjih objav in sem namesto njih najavila Filipince, preklezakurenk, naj mi bo vendarle oproščeno).

APZ UP je na oder stopil poln energije in pričakovanj. Peli smo za vse solde. Upam si trditi, da je občinstvo z nami dobilo mesečno dozo nasmehov in pozitivne energije, za nas pa je bil pogled na polno dvorano Grand Theatra doživetje, ki nas bo ob ponedeljkih in sredah spet gnalo na vaje, da bomo muzicirali kot najbolje znamo, pa čeprav znajo vsaj Argentinci to zaenkrat bolje od nas :)
Recimo, da puščamo evropski Grand Prix v izziv prihodnjim generacijam APZ UP. Pot je uhojena, obujte močne čižme!




APZ UP na odru Grand Prix Europeen du Chant Chorale



Ambrož v elementu in z žirijo v ozadju



In spet mi, pojoč na vso moč :)




Zdej pa naprej. Ju3 imamo koncert v mestu Ne-vem-kako-se-imenuje, približno 30km oddaljenem iz Toursa. Pred koncertom nas bodo tamkajšnje družine gostile na kosilu in zna bit, da se nam na krožniku znajde kak slasten polž. Pustimo se presenetiti ;)

postaja vroče

Po jutranji telovadbi, ki jo je doživeto vodil Zoki, smo šli v Grand Theatre, da vidimo to čudo in zaslišimo še večje čudo - nas same. Bili smo skrajno disciplinirani in nismo zamudili, čeprav smo morali s seboj pritovoriti vso bobnarijo in ksilofon na koleščkih. Akustično vajo smo izkoristili za petje, tisto navadno pa skoraj izključno za to, da smo se naučili v petih sekundah zamenjati pozicijo v zboru pri različnih pesmih. Grem stavit, da nekaterim še sedaj ni povsem jasno kje stojijo pri kakšni pesmi...

Do tekmovanja, ki se prične ob osmih zvečer, bomo izležavali, se šminkali, zlagali lego kocke in izvajali jogo na travniku pred hotelom (not!).

Ojaj, ura je že 17:17, čez slabe pol ure štartamo... hitro navleč nase žabe, kikle, šolence, srajce, hlače na črto, rekelce in kravate.

Zdaj bo šlo zares.

Shakespeare in love?

Naš terenski poročevalec Gašper je razrešil uganko o Juliji. Nonšalantno je stopil pred Romea in mu zastavil pereče vprašanje: ''A si že našel svojo Julijo?'' Odgovor na rumenem listku:

''No.''

gužva pred njegovo sobo bi znala biti danes ponoči precejšnja...

I feel very olympic today!

Dobro jutroooooooo! V Toursu je sonce in je veter in je fruštik. Zgleda tako (fruštik, ne vreme):






Izvedli bomo še jutranjo telovadbo, potem pa jo ucvrli na akustično vajo. Po akustični vaji še neakustična vaja (al kako se že reče tisti navadni vaji?), po neakustični vaji kosilo in potem počitek do nastopa. Vzdušje je tapravo. Anemarija se smeji, Špela se smeji, Domen se smeji, celo Ambrož se smeji.

Še par koristnih informacij, za spremembo

Tekmovanje za Grand Prix Europeen du Chant Choral, kakor je uradni naziv tekmovanja, ki poteka v sklopu prireditve Florilege Vocal de Tours, se bo odvilo jutri, v soboto, 30.5.2009 ob 20:00 v gledališču Grand Theatre. Pomerili se bomo s petimi zbori, ki so lani zmagali na različnih prizoriščih po Evropi. Ziher bom pri naštevanju kakšnega sfalila in me bo Ambrož okaral, ampak vseeno, probat ni greh: po mojem skromnem spominu torej tekmeci prihajajo s Filipinov, iz Španije, Madžarske, Japonske in Francije. Da ne bi slučajno kdo navijal zanje! :)

Končno smo tudi malo peli, pa tudi pozirali našemu Črtu. Oboje nam gre sila dobro. Vadbišče in fotosession place: mestna katedrala.

Padel je prvi francoski rogljič.

Takšnih v Kopru ne delajo.

aja, košta 90 centov.

foto podlaga nakladanju

Pojdimo po vrsti, kot so hiše v Trsti:

štart iz Kopra, kufri, bobni in objemi,







ustvarjalni nered na in ob avtobusu,













hotel in soba (ne se bat, nismo vsi v eni):





in še prizorišče tekmovanja (Grand Theatre) ter ulični pano s plakatom, ki ga najavlja.





Cukrček dneva: francozi se ne dajo kar tako. Ker so kljub obvestilom, da mora biti trg na voljo parkiranju avtobusov gostujočih zborov nekateri tam vseeno parkirali, so jim avte lepo odpeljali.

Zdaj pa grem preverjat cene in okus francoskih rogljičkov.

V Toursu sije sonce!

Pravkar smo prispeli v TOURS! lalala! Vožnja se je sicer zavlekla za par ur, pa kaj bi to, če ti Bogdan vmes bere seksi zgodbice iz znane ženske revije, če Katarina nosi okrog svoje odlično čokoladno pecivo in če kroži gor in dol po avtobusu par vrečk bonbonov. Zdaj smo se že vselili v sobice v hotela Premiere Classe, Jaka že hiti na kebab, Sukič pa na pivo. Vsak po svoje bomo jedli, pili in počivali do petih popoldne, ko se bomo zbrali in šli na večerjo v center mesta. Potem pa bo že čas, da imamo par ur vaj, Ambrožu se že trese roka...


Še par besed o včerajšnjem odhodu. Izpred študentskega doma Jadro smo odjadrali na dvojambornici alias double-deckerju z zelo prikladnim imenom Nered. Slednji, le da z malo začetnico, je kmalu zavladal v obeh štukih in moram reči, da sem se počutila zelo domače. Preden smo naložili v prtljažnike vso kramo tipa spodnjice, bobni, natikači, činele, klavinova, morski konjički in anatomski vzglavniki, je minilo toliko časa, da niso zamujali ne Goricjani, ne Ambrož, ne Sukič basist. Na Škofijah smo pobrali tudi Romea, bobnarja, ki pa ga še nisem utegnila povprašati o morebitni Juliji. Za cca 14 ur smo bili lahko mirni, naše note so bile nekje v potujočem neredu...

fotke bodo objavljene takoj, ko najdem malo hitrejši internet. do takrat uporabite domišljijo.

Tik pred odhodom...

... objavljamo pravilni odgovor na vprašanji od kje in kdaj štartamo proti Franciji, da ne bo prišlo do kakšne sila neugodne situacije. Ob 18h izpred študentskega doma Jadro. To je čez manj kot eno uro. Jasno?

Medtem smo dobili sporočilo lanskega apezejevca Marka iz Madrida:

Drage pevke in pevci ter Ambrož,

verjamem, da ste trenutno v najboljši formi in boste odpeli, kakor APZ UP zna odpeti. Že nekaj dni mislim na vas ter vam pošiljam pozitivno energijo in glede na to, da se bo razdalja med nami za malenkost zmanjšala, bo morda ta pozitiva tudi lažje delovala.

Kakorkoli, zmage v Varni se spomnim, kakor da bi jo včeraj dosegli in večina vas ve (tudi na osebnem področju), da so to čudoviti občutki, ki odtehtajo marsikatero odrekanje. Želim vam, da vas ti občutki po razglasitvi rezultatov ponovno prevzamejo.

Z lepimi pozdravi iz Madrida,

Marko Gavriloski

p.s. me prav zanima, kakšne barve allstark si bo Ambrož tokrat kupil ;)



Da ti suza kane! In da še malo ojačam to nostalgično vzdušje, predlagam posnetek z lanske vrnitve iz Varne, ko smo vžgali Jnjen čeua jti gna v Taverni. Klik!

hude majice

Predstavljamo vam frišne, še tople in dišeče, pravkar pripeljane uradne majice naše turneje. TrATrARARAAAAAAAA!

Imajo dolge rokave, ker razmišljamo dolgoročno in se že pripravljamo na zimo. Tudi klima na avtobusu jim ne bo prišla do živega. Dolge rokave se lahko zaviha in tako dobi kratke rokave. Z dolgimi rokavi vas ne more opeči sonce ali ožgati kopriva, bistveno zmanjšana je verjetnost, da fašete kak neprijeten lišaj. Prikrijejo vso nezaželeno poraščenost in nežno božajo roke. Zakaj sploh še izdelujejo majice s kratkimi rokavi, se sprašujem?

Za vas je nad Koprskimi strehami poziral Boštjan. Ženitne ponudbe, kot rečeno, sprejemamo prek vaših komentarjev.

apz up v maju

Da si ne bi mislili, da se je vse vrtelo le okrog našega odhoda v Tours. Maj je že od praznika dela naprej mesec, ko apezejevce in apezejevke videvam bistveno pogosteje, kot člane družine, ali kot bi videvala cimre, če ne bi bili ravno tudi oni apezejevci. Prejšnjo sredo tako šibam na vaje in zagledam že na vratih faksa Majo, potem se izza vogala prismeje Luka, pri avtomatu za kavo nesrečno ždi v denarnico Tanja, na stolčkih pred predavalnico pritajeno čeblja venček drugih sopranistk, in ko smo že vsak na svojem mestu in nas Eva ogreva z upevalnimi vajami, si mislim: ''že spet vsi vi, al kaj?'' ...in mi kot nalašč odpojejo odgovor upevalno vajo po lestvici doremifasolatido : ''Ja, ja, ja, ja, ja, ja, ja, jaaaaaaaaaaa!''

Da se ne vrti vse okrog našega odhoda v Tours, sem hotela povedati. Ker je naključje tako hotelo, v letošnji sezoni APZ UP praznuje peto obletnico delovanja, in če TO ni najbolj okrogla obletnica do sedaj, naj me koklja brcne. Na peti rojstni dan se marsikoga v goste povabi in mi smo si omislili tri vokalne skupine (Jazzva, Pushluschtae in Mezzotono) ter cel zbor The University of Utah Singers. Na tradicionalno srečanje apezejev so vmes uleteli še Ljubljančani in Mariborčani. Bilo je nekako tako:

...a najlepše šele prihaja.

BLOG z vami

Kje so moje note ali v iskanju morskega konjička ali končno gremo v Tours je blog, kjer bomo beležili vse, kar bi vas po našem mnenju utegnilo zanimati o naši udeležbi na tekmovanju za veliko nagrado Evrope v francoskem mestu Tours. In tega (pa še česa drugega) bi, opozarjam vas, znalo biti precej. Pričakujemo kupe vzpodbud, pohval in ženitnih ponudb, ki jih lahko objavite v komentarjih.