ponedeljek, 30. september 2013

APZ UP pričel jubilejno, 10. sezono!

Člani in članice Akademskega pevskega zbora Univerze na Primorskem že tako nestrpno čakajo na vaje, da se jih bodo udeležili že dan pred oktobrom, nocoj, v ponedeljek, 30. septembra, ob 19. uri, v predavalnici Burja 1, UP FHŠ, Titov trg 5, 6000 Koper. 
Pridruži se tudi ti! Naslednja priložnost pa bo že to sredo, ob 19.30 uri! 


Mimogrede, zna kdo izstreliti odgovor na vprašanje, koliko članov se je že menjalo v APZ UP vrstah v teh devetih letih in kateri je zdržal najdlje ter ali je bil po imenu Luka?

Mogoče ni bil, bi pa Luka gotovo znal povedati, da je študij lažji, če je študent sproščen, da te APZ popelje v nov svet in te naredi aktivnejšega. Pa tudi, da je APZ UP kot pojoča bolnišnica, saj petje krepi imunski sitem, izboljšuje dihanje, zmanjšuje anskioznost in krepi samozavest. Da je APZ UP dobra klapa, ki se rada potepa in premika meje
Odgovor na zgornje vprašanje pa zagotovo dobimo do jubilejnega letnega koncerta! Če nam Luka prej ne našteje vseh...
Torej, klapa, uspešno sezono želim! 

sreda, 25. september 2013

Angeli poleteli!

V ponedeljek, 23. 9., je Slovenski komorni zbor pod vodstvom Martine Batič v Slovenski filharmoniji izvedel 1. koncert Vokalnega abomnaja v sezoni 2013/2014. Na koncertu so bile predstavljene skladbe Brittna, Hindemitha, Poulenca, Ljuba Rančigaja in tudi "naših" dveh skladateljev: Patricka Quaggiata in Ambroža Čopija. Prvič sta bila izvedena Patrickova Dva madrigala na besedili Jurija Paljka So stvari ... in Ambroževi Angeli na besedilo Toneta Pavčka. Iskrene čestitke obema!





četrtek, 05. september 2013

Gostujoča tipkovnica: Marko Sancin o APZ UP

Tako prisrčen prispevek smo prejeli, da mi je prav polepšal dan! Pa je bil že tako dober! Marko Sancin piše o turneji po Italiji, APZ UP, patetiki, vokalih, o hitrosti in pospešenem gibanju- Samo za vas, Marko Sancin! 



Pa smo doma...

In kako hitro je minilo! 
Koliko enkratnih spominov, glasbenih užitkov, nasmehov, pogovoro pozno v noč, napetosti in veselja...kaj bi napisal, o čem naj poročam? 
Bom kar o svojih osebnih občutkih po končani turneji, res ne morem drugače.
Z glasbo se ukvarjam kar nekaj let in v njej vedno uživam kot pianist, zborovodja in pevec. Redkokdaj pa se mi zgodi, da moram na odru med izvajanjem ali poslušanjem brzdati svoje občutke, da mi ne kane solza in se mi posledično zapre grlo in ne morem več peti. Med turnejo se mi je to kar večkrat ponavljalo, bodisi zaradi krasnega programa, bodisi zaradi tankočutnih interpretativnih izbir Ambroža. Nenanzadnje pa mislim, da ne uživaš v skupnem petju do take mere, če nimaš ob sebi nekoga, ki ti je drag, ki ti nekaj pomeni, ki ga imaš rad - to je APZ UP. Skupina fantov in deklet, ki se trudijo, da bi dosegli čimboljši a še prej čimlepši rezultat. Vsak poseben, vsak po svoje zanimiv, nekateri nastopaški, drugi bolj sramežljivi, eni resni, drugi vedno nasmejani, vsi srčni ljudje. Seveda, iskanje rezultata zahteva svoj delež: trenja, pretiravanje, včasih celo kreganje in ostre kritike, a kaj, ko na odru objem glasbe združi vse v enkratno celoto, vsi visimo iz Ambroževih ust, obraza in rok...in vse mine: trenja, kreganje, pretiravanje; na odru smo z Ambrožem in z Andrejo enotni, po končanem nastopu pa vsi znova prijatelji. V dobrem in slabem, v zmagi v Milazzu in v razočaranju v Arezzu. 
Obstajata dve kategoriji glasbenikov, v tem primeru zborov, prva je na O, druga je na A. Zbori, ki pojejo na O so tisti, ki jih poslušaš in rečeš »Ooooo...kako pridni, uglašeni, sposobni, kako zdržijo intonacijo« po tretji pesmi, pa z očmi iščeš izhod, ker si naveličan, ko se lotijo dodatka pa si že skoraj nervozen. Zbori na A pa so tisti, ki jih poslušaš in rečeš »Aaaaaa, ke lepo!« in bi rad, da bi čimveč peli. Ni slučaj, da je ta zbor A-PZ, kaj pravite?!
Bartok, ki jih ni maral, je rekel: »Tekmovanja so za konje«. No, delno se s tem strinjam, vsak ocenjuje po svoje, včasih se pač lahko tudi  ponesreči, nič hudega; če pa smo že  konji, naj vam povem, mi smo Lipicanci! Nagrade pridejo in grejo, občutek pa, da si naredil nekaj lepega in publiki nudil glasbeni užitek, to ostane! 
In sem zašel v patetiko, ravno to, kar nisem hotel! Če bi bil tu Mare, bi me pogledal in mi rekel:«Ma vai via, vai!«, Žgavc bi se posmejal in zapel »Nessun dorma«, Jaka K. bi ustrelil kak štos, Andrej M. (ta »mulo« je res en zaklad...Paisaje in Evening star se mi neprestano vrtijo v glavi) bi že šarmiral kako punco, na koncu pa Jaka M. dodal še prodorno sarkastično misel; Tine bi stiskal ZAP-a, Sandi iskal intonacijo, punce bi nas obupano pogledale, Anne bi majala z glavo, Erika in Maja bi se nasmejali, Alenka bi nas strogo pogledala (a po mojem se na skrito tudi ona posmejala), Tanja pa vse skupaj slikala. Kakšna klapa!
Hvala, da ste me tako lepo sprejeli, komaj čakam, da se spet srečamo!


Dragi vedno nasmejani Marko! Hvala za prelep prispevek! 

















ponedeljek, 02. september 2013

APZ Great Tour of Italy: z zaključkom turneje proti 10. rojstnemu dnevu

Ura je komaj odbila pol sedmih zjutraj, ko smo se prebili do našega novega doma v Arezzu, začeli dan z zajtrkom in odličnimi, prisrčnimi kuharicami ter po dolgem času voščili dobro jutro po domače - Ljubljančanom. Srečali smo namreč APZ TT po njihovem boju za lovoriko, Veliko nagrado Evrope. Ne vem, če smo jim tisti dan čestitali pa bi jim mogli. Se še spomnim, kako zmagovalno se človek počuti na finalnem odru-z lovoriko na koncu ali brez. Čestitke, kolegi apezejevci.
Torej, mi ne bi bili mi, če nebi dneva nadaljevali z vajo. Imeli smo čast prepevati v prenekateri od čudovitih Areških cerkva - četudi smo tisti trenutek izgledali kot mali zombiji navsezgodaj po nočni vožnji, pod budnim očesom kar dveh zborovodij, ene asistentke in skladatelja.
Apezejevci smo dali vse od sebe, bojda prepevali kot še nikoli, za nagrado pa tokrat prejeli orosene oči maestra v publiki, nasmehe publike, ponosne pevce in dirigenta ter mladega skladatelja v transu.
Zmagovati je res lepo. Zmagati dvakrat na turneji bi bilo prelepo. Zavedati se teže priborjene zmage pa je najlepše in prav v Arezzu smo prekinili avtomatiko in začeli novo borbo. Tako lahko naslednji boj za Grand Prix podarimo vam, 10. generaciji APZ UP!
Dinozavri se po pravljični devetki počasi umikamo in puščamo prostor ta novim, brskajoč po starih fotografijah in posnetkih, spominjajoč se prvega nastopa APZ UP, ko se nam ni niti sanjalo, kaj vse nas še čaka, prvega tekmovanja, čudovitih prepetih pesmi, ki so za nas, nenotne, kar lep zalogaj :), vseh dogodivščin, ki so se nabrale v teh letih, zadnjega tekmovanja s turnejo po Italiji in zadnjega nastopa, pod vodstvom naše Andreje, s cmokom v grlu, prepevajoč Vsaka jesen rumeni-zbogom.


 APZ GTI - Arezzo higlights:

  • intenzivne vaje pred nastopom;
  • prizorišče vaj in nastopa;
  • prisrčno osebje v domu;
  • apezejevci, kakopak;
  • domači navijači, potrpežljivi kjub nagajanju predvajalskega portala;
  • pohajkovanje po Arezzu;
  • sklepni večer;
  • Markova igrica "skriti prijatelj" - predlagam, da se vpelje v redni program turnej;
  • skladbe domačih skladateljev: hvala vam, Čopi, Makor, Kastelic;
  • APZ poroka v Postojni, na poti domov. Čestitke, Vida in Uroš! Upamo, da je presenečenje uspelo in čakamo na kakšno fotografijo!
Vabljeni  k ogledu fotografij, spremljajte nas na FB (poplava komentarjev in fotografij :)), kliknite vsake toliko na blog ali se kar dodajte za sledilca: pričakujemo namreč še vsaj dve gostujoči tipkovnici s popotovanja (veselo pričakujem).
Z novo sezono pa se išče tudi novi bloger/blogerka, ki bo malo pretresla to prečudovito spletno stran. Vsi, ki radi pišete, blogate, urejate fotografije, ste kreativni ipd. dvignite roko! Jaz sem nominacijo za bodočo urejevalko že oddala :)

Arancini pri Veri. Najboljši!
Tekomovanje na Siciliji. Incanto Mediterraneo. 
Slovo, hostel Casantica
Pohajkovanje po Siciliji, trdnjava
Arezzo
Priprava poročnega darila za APZ mladoporočenca, Uroša in Vido, Arezzo
APZ UP, Arezzo
Ena izmed njih. Vaje. 
Glavno prizorišče
Na svidenje, Toskana.