Masterpis našega starca, stare sablje, starega prdca, vzornega basa in vsestransko nadarjenega skorajšnjega diplomiranega geografa, ki se je potrudil s poročilom o preteklem vikendu. Stori to večkrat, Boštjan, sunce ti žarko!
Da si razjasnimo nekaj dejstev preteklega podaljšanega vikenda. Če še kdo ne ve, smo se v soboto okoristili za celodnevne intenzitvizirane vaje v domu Sv. Antona na Viču. Avtobus, ki je v jutranjem mraku štartal s Primorske je spotoma pobiral še nekaj razseljenih po prelepi naši. Ob desetih smo bili že vsi primerno upeti in napeti v pričakovanju brušenja pesmarskega repertuarja. S težko pričakovanimi premori med vajami (in ne tistimi v notnem črtovju, ki jih naš maestro prenekaterič enači z čik&čaj&kava premori) smo pretolkli dan do večera. Pozno popoldne se nam je pridružil še gostiteljski Komorni zbor Krog ter nas premamil s sladkiši, pripravljeni iz vrst njihovih članic (opravičilo vsem basom in tenorjem, če sem spregledal njihove kuharske sposobnosti).
Zvečerni koncert so prijazno otvorili gostitelji in nam tako prihranili še dodatne pol ure za masiranje izmučenih glasilk. Precej suha dvorana je (nekaterim) povzročala dodatne preglavice, a smo koncert opravili z oceno solidno, tudi po insajderskih informacijah maloštevilne publike. Dovolili smo si predstaviti iz naših vrst prvič zapeto boemsko rapsodijo in domačo Silvijo s spremljavami dua Bobič.
Po koncertu nas krogovci niso pustili praznih ust, nam pa jo je zagodel naš šofer, ki se mu je mudilo nazaj na Primorsko, ker je ženi obljubil da pride pred polnočjo.Nismo pa odšli praznih rok, saj so nam gostitelji poturili še pivo za domov.
Na dela prosti ponedeljek smo si pridobili dozo z državnim praznikom zapovedane kulture na rednih pevskih vajah, kjer smo se vzdržali vseh praks sicer prisotne nekulture, doma pa si privoščili še mineštro iz kulturno vzgojenih rastlin.
Torek zjutraj je bil že takoj nekulturno zgodnji.................................................................................. Je napisal tako slikovito, da skoraj ni potrebe po fotografskem gradivu, ma vseeno - če kdo kje skriva kak lep posnetek, se gorko priporočamo.
(pravzaprav njegov ''ovitek'', če čmo bit picajzlasti) bo sprintan te dni, torej sredi sezone, ko je odpetih že kar nekaj koncertov. Smo mediteranci in več kot toliko hitrosti ne premoremo. Vsi, ki se čutite prikrajšane za to krasoto, si jo lahko pogledate spodaj, še rajši pa si pridite po okolju neprijazen osebni izvod na katerega od prihajajočih koncertov.