Seveda sem dobila stavo. Evica je zaspala, na čaj pa še čakam, kajne Aleš. V torek pred koncertom bo kot nalašč.
In ko smo že pri dolgovih..Naša Alma nam je zaželela:
Jaz pa sporočam, da je Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem, zb. Ambrož Čopi, prejel zlato plaketo (90 točk) in priznanje za najboljšo izvedbo moteta skladatelja, rojenega od leta 1500 in umrlega do leta 1700, za skladbo Heinricha Schutza Unser keiner lebet sich selber.
In kako je bilo? Šli smo navijat za zbore, ki so nastopali pred nami, ponosno ploskali naši Evi Jelenc Drozg in ji, stari znanki Mariborskega odra, čestitali za prvo udeležbo iz "drugi strani šanka".
Potem pa v Ruše na vaje, večerjo, pa vaje, pa (kot smo že navajeni) zapovedani počitek. In še malo vaje pred spanjem, tako potiho. Ne morem, da ne bi omenila. Vstajali nekje od 5. 00 do 5. 30, ob 6. 00 pa se že razgibavali in upevali. Tako je, če imaš tekmovanje ob 10. 00 in si prvi na vrsti. Kdaj, če ne ob taki priložnosti, pravi bivši apezejevec. Svet je ob takšnih urah drugačnih barv, potrebujemo čas, da se jih privadimo. Očitno ga je bilo ravno dovolj. Presrečni.
Kaj je s tistim mostom? Naša Alenka nam je po tekmovanju priredila piknik ob jezeru, mi nebodigatreba pa smo se šli slikat na most. Ni zdržal. Še dobro, sicer bi v petek na otvoritvi padla v jezero cela vas, ki bi se hotela slikati. Vseeno dolžni dobrodelni koncert.
Za konec: Po dolgem času spet prisluhnili finalistom na tekmovanju za Veliko nagrado Evrope. Pravijo, da so bili, poleg Japoncev, Filipincev, drugih Japoncev in Ukrajincev, prav Švedi "the one". Iz srca čestitamo in se z veseljem spominjamo tistih trenutkov v Toursu, ko so se nam tresle hlače.
Za danes zaključujemo z mislijo, da je Unionska dvorana še vedno najljubša. Je še kdo v tem klubu?
Za jutri pa zbiramo fotografije in še enkrat čestitamo vsem našim najnovejšim pevcem. Pridni.
Ni komentarjev:
Objavite komentar