Pa je lepo...na letnem: 8. letni koncert APZ UP

Letos nam je prizaneslo. Vreme, Ambrož niti ne. Vročina je ravno udarila, Pokrajinski se ni utegnil pregreti, mi pa smo se pregreli ravno toliko, kot je na letnem potrebno, da imaš občutek, da si se namatral.
Res lepo, že osmič zapored.

Na lep nedeljski popoldan smo se mudili v Burji 1 in pilili. Po stari apezejevski navadi se na oder pač ne gre spočit, temveč že v “giru” :) Ne bom na dolgo razlagala. Letni vedno seka in tudi letos je sekal. Cca. 4 debele ure. Bojda bo drugo leto kar APZ vikend hahaha.
Pa je lepo..na letnem. Vidiš stare apezejevce, ponosne mame, tatote in nonote, sodelavce, naključne mimoidoče, tiste, ki nas redno spremljajo in tiste, ki počakajo na letni, da vidijo, kje smo. Na dan se privlečejo stare šale, nasmejimo se Ambroževim biserom, ki se naberejo čez leto (kot npr. "Pojemo vsi, fantje, punce in tenorji!", ali pa "Alti, ne boste umrli, vam garantiram!”, “Na žurki v Opatiji ne bom plesal, z vami, ker me boste pohodile. Nimate ritma, punce!") in milo milo se nam stori, ker gre leto tako hitro mimo. Eno so živčni, ker je to njihov prvi letni, dolgo v noč trajajoči, drugi se spominjajo prvega. Tretji imajo naslednji dan izpit/maturo. Pridni!


Na zaspani ponedeljek smo spraševali po odmevih. Takole pravijo:

Aleš Gantar: Boleče noge, "švic", ki je tekel v potokih, suho grlo, itd itd... simptomi ki jih je verjetno doživel vsak pevec po 8. letnem koncertu. Tekanje od 2-h popoldne do pozne 11 ure zvečer ni bil mačji kašelj, ampak se je vse izničilo in volja se je povrnila, ko smo se v Kantini dobili s poslušalci, družinami, prijatelji, ko so čestitke in pohvale "padale" z vseh strani neba. Moram pa priznati, da je bilo najlepše slišati pohvale, ki so jih izrekle prav naše pevke o fantovski zasedbi.

Mitja Tretjak:
Delitiae musicae choralis ...
Prošnji, naj svoje vtise o 8. letnem koncertu APZ UP strnem v kratko misel, težko ugodim, saj "na kratko" bi lahko napisal le, da je bilo lepo, zares zelo lepo. A da bo v najslabšem primeru vsaj tako, smo pričakovali in že vnaprej vedeli vsi tisti, ki delovanju apezeja sledimo že nekaj let. Po pričakovanjih pa je bilo na koncertu veliko bolj pestro: vznemirljivo, čustveno in intimno, globoko do srca, strastno, nostalgično, veselo in nasmejano ... vsaka skladba je poskrbela za drugačno doživljanje, za uživanje, za kurjo polt (priznam, da me je čisto oblila pri Bogorodice devo, radujsja), za romantične izpovedi fantovske zasedbe, kateri smo lahko končno prisluhnili tudi na letnem koncertu … vse na kupu, vse prehitro, vse žal že mimo … hrepeneči po takih užitkih, kot sem sam, bi si želeli, da bi takšen užitek kar trajal in trajal. Še dobro, da se znamo po dolgem koncertu še enkrat toliko časa skupaj zadržati pod zvezdami. Tudi to je letni koncert: druženje, ki utrdi vezi in iz katerega se rodijo še drugi, morda celo lepši trenutki.
Hvala za izvrsten večer, za tiste neopisljive užitke zborovske glasbe, ki jih znajo ustvarjati le redki iskreni ljudje.

Alenka Rožanc:
Preprosto lepo...

In tole smo zasledili:















In še pismo Branke Kljun, nove častne članice:
Dragi moji pevci,
Presenečena in počaščena sem, da sem danes lahko postala »ena od vas« , pa čeprav res ne moram reči, da se nisem tako počutila že od samega začetka, od vaših prvih korakov…od prvih nastopov pred osmimi leti, ki še niso »zveneli«, kot pravimo, so pa obetali. Verjela sem, da se boste razvili v zbor, na katerega bom ponosna…takrat še nisem vedela, da bom za vas stiskala pesti v Toursu, Cantonigrosu, na koncertih na Sardiniji in ne nazadnje v Mariboru. Ne le odlični pevci, ste tudi krasna družba, pravi prijatelji, zato seveda ni čudno, da se počutim vaša. Priznanje, ki mi ga podeljujete pa dokazuje, da tako čutite tudi vi.
Letos, žal, ne morem z vami v Litvo, bom pa doma stiskala pesti za vas in za vašega dirigenta, svojega prijatelja Ambroža Čopija.
Srečno!

(Foto: Manuel Kalman)

P. S.: Sedaj pa veselo na delo. Na vrsti je Vilna!