APZ UP goes Baltic: Buvo labai smagu. Ačiū visiems labai.

Petek zvečer je. Kliknem na datoteko "Emilija fotke" in mi gre na smeh, ko se spomnim razglasitve rezultatov in zaključnega nastopa. Prelepo je bilo na teh Litvanskih odrih.
Fotografije iz publike, besedilo izza odra:
Točni kot ur'ca smo se znašli v Ruskem teatru in se pripravljali na prireditev ob razglasitvi. Čaka nas 30 minut dodatnega programa. Sedemo v zadnjo vrsto in opazujemo Ambrožev trojni hod na oder. Navijamo, kot se spodobi in človek nebi niti pomislil, da ima Vasco mrzlico in se "fila" z aspirini in drugimi medežijami, Žgavc pa je na lovu za zdravili proti astmi. Krapež je nekje na poti domov. Altistka ima pa sedaj, ko je vsega mimo - tremo. Vaco se (kot stari maček) pravi čas spravi k sebi, altistka se vendarle nasmehne :)

Pristanemo na odru in čakamo. Prileti še ena od pevk. Priletita tudi Marko in Žgavc. V kavbojkah ampak z nasmehom, ki se ga naleze tudi publika. Prileti Andreja. Publika ponovno v smeh, ona pa se jim prikloni. Ne, ni pozna. Ona dirigira. In kot ponavadi odlično opravi svojo nalogo mi pa pozabimo na vse mrzlice, treme in astme.




Nadaljuje Ambrož in dokonča nastop.




Še eno po domače in eno po Wajdowsko. Dry your tears.




Zadnja pesem, pridružijo se Čehi, drugouvrščeni in zelo pri srcu.

Proslavljamo zmago in Alešev rojstni dan, a se kljub temu v torek navsezgodaj spravimo na avtobus. Kot bi mignil smo v Krakowem in pojemo vse najboljše Eriki. In še hitreje doma, na koncu sezone.

Ustvarjalni nered ali zgodba izza odra.