torek, 04. december 2012

Festival Cro Patria 2012 zaključen. Moj (zlati) cvjet

Ura je odbila 5. zjutraj, mi pa na poti domov, na poti v službo, na poti na predavanja, nekateri, hvala bogu, posteljo, kot se pritiče. In natanko pet let je odbilo, odkar so smo se, sicer v drugi zasedbi pa vendar ravno toliko apezejevskem duhu, nazadnje vrnili s Festivala Cro Patria. Da, to so bili tisti junaki, ki so nam leto za tem odpeli Grand Prix mesta Varna.
Letošnja, oktobrska generacija 2012/2013 pa si je za zagon sezone, po mnenju strokovne žirije (Ragnar Rasmussen, predsednik (NOR) in člani Urša Lah (SLO), Marijo Krnić (HR), Terezija Kusanović (HR) in Ana Šabašov (HR)) odpela Zlato plaketo katedrale za izvedbo pesmi Moj C'vjet, ameriškega skladatelja Luka Mayernizaka, (besedilo Shana Marc Russel, v prevodu Ljiljane Drašković), prav tako prejemnika zlate plakete ter posebno nagrado za najboljši tuji zbor v kategoriji C (nove skladbe).



In kako smo se imeli? Preberite si gospodaričin plaz misli:
Eto, sad smo se vratili. Split je za nami. Kako je bilo? Noro dobro po apezejevsko kot vedno!
Zgodovina se vsakič znova ponavlja: krenemo čez uro, stojimo v koloni, pozabimo kravate, zmočimo čevlje, potekla osebna ... E, pa to ti je život! Iz mrzle Krope, kjer smo se najedli kot na ohceti, smo krenili za Split. Dež gre! Celo pot in celi dan, a mi se ne damo. Zavzamemo hostel Željezničar, spimo, pojemo, jemo, treniramo frizbi, vežemo kravate in mašlce ...Ups, ne, pozabili smo jih na busu...
Zdaj gre zares: en globok vdih in že smo na tekmovalnem odru. Ozračje: standard. Moj cv'jet se razcveti in to je to. Za nekatere je bil to prvi nastop. Svaka čast brate! Treba nazdravit. V vetru, dežju, s  harmoniko, prvič pod naravno streho, drugič pod pravo. Pojdi na DESNO ko prideš na glavno cesto. Falili! Ups ... Nema veze, gremo na hamburger, itaq smo zaparkirani ... In dan odprtih vrat v sobi 307. Kuća časti. Petja in smeha, da te bolijo trebušne mišice .., dokler ne dobimo poziva za odhod. "Pa posprafte to." Eni v pižamah, drugi na ulici, (skoraj) vsi pa na zajtrku ob 10. uri na 1. adventno nedeljo. Krofi .. Naredimo plan za naslednji pust. Markofci, ziher! Nedeljski popoldan v Splitu .. 25x nas zmoči dež, zapojemo pri Dioklecijanu in se skoraj do sitega najemo. Grande finale! Zlata plaketa katedrale! Veselje, veselje. Spijemo čaj (in nekaj ojštrega), še enkrat se jim narišemo na odru in pičimo v domovino.
Spet se odvija oddaja Na zdravje, glavni solo vseh besedil pesmi na pamet: Jerneja Volk. Snežna pravljica, avtocesta zaprta zaradi burje, STOP. I onda ... KOPAR. Još si mi drag!
Hvala vam, dragi moji in drage moje, ŽIVLJENJE JE APZ:)


Alenka R.

In še v sliki: 




Za konec pa še prisrčna čestitka: 

Lucija Čok: "Naš APZ je najbolj žlahtna popotnica v boljše čase Univerze na Primorskem. V časih mrkih in zaskrbljenih obrazov s svojo pesmijo posije kot sončni žarek!
Čestitam za uspeh za uspehom in za ta zadnji! Lucija Čok"

Preberite tudi: http://soup.si/sl/novice/2012/12/04/iz-splita-spet-zlati-apz-up





2 komentarja:

  1. Nimaš kej, APZ UP cv'ejti tudi decembra ;)
    Kar tako naprej, klapa!! :D

    OdgovoriIzbriši
  2. hmmm sem pozabila omeniti neki zelo kulskega...opazka predsednika: v prvih urah decembra so nas v hotelu pričakali s pesmijo November rain. Šment. Skoraj bi se izšlo...:)

    OdgovoriIzbriši