5. letni koncert APZ UP minil v znoju

10.6.2009 je bila do 17:30 čisto navadna, morda že zjutraj malce prevroča delovna sreda. Potem se je začelo škripanje odrskih desk, tradicionalno premikanje stolov v dvorani, vsem znano upevanje jajajajajajajajajaaaaaaa, brisanje prvih kapljic znoja, pa sestavljanje inštrumentov, iskanje izgubljenih črnih žab, menjavanje pravkar raztrganih črnih žab, brisanje drugih kapljic znoja, preobuvanje in tik pred odhodom na oder tudi zavijanje daril za Ambroža brez enega samega koščka selotejpa v temi najbližje oštarije na muzejskem trgu. Na vrtu pokrajinskega muzeja nas je poškljocal Manuel, izdelke si lahko pogledate tukaj. In smo šli. Bila je polna dvorana in bilo je vroče. Morda bi bolj kot Richte mich Gott za uvod v večer pašala tista It's gettin' hot in here (od 1.04 naprej). Vseeno se nismo zmedli in smo še enkrat odpeli naš tekmovalni program plus še nekaj štikelcov, vse skupaj lično našteto tukaj:

Med pavzami, ko sem iskala vsaj en malo prepiha, so v dvorani silno delili kupe plaket in priznanj, kdo in zakaj jih je dobil napišem takoj, ko izvem. Trajalo je (tako, čisto po občutku) dobri dve uri, potem pa smo na zraku pred fhšjem končno piknili še par fetk pršutka in srknili malo bričevega rujnega. Nadaljevalo se je v eni od koprskih betul, zatem pa še na koprskem pomolu. Fotografsko gradivo tega zadnjega smo komisijsko uničili (to je laž).

Naš posebni terenski poročevalec Gašper je na zakuski posnel dva objave vredna portreta, dodajam pa mu še prisrčen objem Maje in bivšega apezejevca Uroša :

Pa še obogatena verzija ene od že omenjenih Manuelovih fotk, da boste videli kaj vse ste spregledali:

Drugo leto bomo švicali že šestič!

Drago bralstvo,

odločili smo se (zopet nedemokratično, kot pri olstarkah, ki niso bile roza, ampak zelene*) še naprej smetiti svetovno mrežo s svojimi slikovnimi in besedilnimi izlivi. Posodobljen blog s subjektivnimi pripombami in ugrizi pričakujte v kratkem, zelo kratkem. Pred blogom tudi v prihodnje ne bodo varni niti najbolj hudo zavarovani.







*ne toliko zaradi nedemokracije, bolj zaradi razsežnosti Ambroževih nog.

V živo...

... si nas lahko ogledate na našem PETEM LETNEM KONCERTU, ki se bo odvijal v SREDO, 10.6.2009 ob 20:00 v Pokrajinskem muzeju v Kopru. Močno me mika, da bi uvedla kakšen dress-code ali kak drug razpoznavni znak, po katerem bi ugotovila, kdo vse nas je spremljal prek bloga... hm... kakšen predlog?


Torej, pridite si nas ogledat. Ne le, da izgledamo dobro. Tudi peti znamo!

Nedelja ob Loari

Ker je bilo tekmovanje za nami, smo se v nedeljsko jutro zbudili bistveno bolj sproščeni (nekateri tudi bistveno bolj skisani od silnega slavja argentinske zmage). V vasici Cinq-Mars-la-Pile, dobrih dvajset kilometrov jugozahodno od Toursa, nas je pričakala gruča domačinov vseh starosti in nas v skoraj izključno renaultovih avtomobilih (vmes se je znašel en opel) odpeljala na kosilo. Pri različnih družinah smo nato nekaj ur razvajali brbončice in srkali vino, ki so ga gostitelji hiteli prinašati na mizo kot za stavo. Pred koncertom nam je uspelo smukniti še v enega od številnih gradov, ki krasijo bregove vodnate Loare. Prav res nam ni bilo hudega:


Na vrtu ene od gostiteljskih družin.


Cukerček dneva.


Sprehod okrog gradu.









In potem koncert v vaški cerkvici, ki se je izkazala za odlično prizoriče. Odpeli smo tekmovalni program, nekaj Mendelssohnovih in nekaj ljudskih, pa eno Čopijevo. Vmes se nam je uspelo tudi konkretno nasmejati, za kar smo še posebej hvaležni Metodu ;) Francoski zrak nam vsekakor dobro dene, veljalo bi razmisliti o uvedbi redne linije iz Kopra.






Orglala je Lara.




Čopijevo nam je oddirigirala Eva, ki nam je malo kasneje na avtobusu razodela veselo novico...

Še smo živi!

Z domače postelje sporočam, da še dihamo, da nas ni pobralo od razočaranja in da je za več kot 24-urni izpad informacij kriv internetni mrk, ki je nastopil po bučnem proslavljanju argentinske zmage na zelenici krožnega križišča v neposredni bližini hotela. Sledilo mu je težavno jutro in prelep dan, ki smo ga preživeli v vasici Cinq-Mars-la-Pile ob Loari. Takoj, ko s fotoaparata prenesem fotografije in iz vse poslikane solate izberem nekaj dobrih, jih zalimam sem gor. Stay tuned!