APZ pogozdovanje

Za poletni hobij ste si z veliko večino izglasovali gozdarstvo. Medtem, ko si nas bo šesterica nežno vrtala v koleno, bo naša dežela dobila 14 mladih drevesc, za katere vam bo hvaležna mati zemlja, pa tudi zavamstvo, sploh, če boste posadili kak oreh, ki bo dočakal 300 let in ga bo za mastne denarce odkupil priletni šejk, da si iz njega naredi prijetno sedalo.




Dolgoletni član, lahko bi mu rekli kar dinozaver, Boštjan (o njem vas v kratkem čaka manjši novinarski prispevek), je predlagal marsikaj (um ga kljub letom še ni zapustil):


Ugodila mu tokrat žal ne bom, saj želim namesto lenobnega klikanja po anketah vzpodbuditi žolčno razpravo na temo kraja in časa pogozdovanja, pa tudi drevesne vrste.

Izvolite.

Špela in strešna kritina

Špela, a so ti šenkali kuhinjo, strešno kritino al oboje? Kar priznaj!

Gostujoča tipkovnica (Alenka)

Uvajam rubriko gostujoča tipkovnica, da ne bom tako osamljeno nakladala o vsem mogočem in nemogočem, sploh pa o zadevah, o katerih bore malo vem. Za prvi prispevek sem prosila Alenko Šinkovec, ki rešuje mojo zagato s plaketami in listinami, podeljenimi na letošnjem letnem koncertu. Bilo jih je nemalo, sem se že skoraj lotila naštevat tiste, ki plakete niso dobili, bi bilo bistveno lažje. Pa se nisem. Ker mi je prej Alenka poslala krstno izvedbo gostujoče tipkovnice. Gre pa takole:

......................................................................................................................................................................

Zborček APZ UP deluje že (šele) 5. let in zato smo se ob svoji okrogli obletnici odločili podeliti razna priznanja, nazive, zahvale na vse strani.

Pevke in pevci se menjajo vsako leto, le najvztrajnejši ostajajo.

3. letno aktivno sodelovanje z zborom:

Anja Bembič, Valentina Bradaš, Manca Stibilj, Katja Stopar in Alenka Šinkovec

5. letno aktivno sodelovanje z zborom:

Luka Benčina, Iva Dobovičnik, Boštjan Krapež, Andreja Margon, Maja Repovž.

(nekateri so v tem času zamenjali funkcije, drugi priimke, vsi pa ostajajo stari dobri apezejevci).

Vsi, ki že 5 ali več let pojejo pri zboru (ne le APZ UP pač pa pri katerem koli zboru razen pri otroških), so prejeli Gallusovo značko.

Bronasta GZ za 5. letno ljubiteljsko udejstvovanje na področju glasbene dejavnosti:

Benčina Luka, Celin Ana, Dobovičnik Iva, Erjavec Maja, Filipič Andrej, Krapež Boštjan, Lozej Tamara, Margon Andreja, Obed Neja, Repovž Maja, Stibilj Manca, Sukič Primož.

Srebrna GZ za 15. letno ljubiteljsko udejstvovanje na področju glasbene dejavnosti:

Mugerli Bodgan, Silič Vasja, Stopar Katja, Štrukelj Metod.

Brez nekaterih članov umetniškega in upravnega odbora delo v zboru ne bi potekalo tako tekoče. Ambrož in Špela sta podelila poleg rožic nazive zaslužnih članic.

Tako in drugače je s svojo vsestransko nadarjenostjo in pozitivnostjo navduševala korepetitorka Andreja Hrvatin, svoje znanje pa je radodarno predajala apezejevcem na vajah in koncertih Eva Jelenc ter uspešno prispevala k kvaliteti in promociji zbora.

Melita Rolih se je s svojo trdno voljo uspešno spopadla z začetnimi problemi ter kot gospodarica zbora vidno pripomogla pri vzpostavitvi notranje organiziranosti zbora. To nalogo je Melita zvito predala Alenki Šinkovec, ki vztrajno nadaljuje z delom in skrbi, da bi bilo delo njenim naslednikom čim lažje.

Častne listine APZ UP prejmejo…

PEF KP: za prostore, ki so nam jih odstopili, da smo lahko nemoteno vadili, za vzpodbude k ustanovitvi zbora prof. Bogdani Boroti, za vso ostalo pomoč..

ŠOUP: zbor že 5. leto deluje pod okriljem organizacije, zahvalili smo se jim za finančno pomoč, moralno in organizacijsko podporo.

GŠ KP: za vzpodbude, realizacijo skupnih projektov z orkestrom GŠ Koper. Tudi letos nam je Glasbena šola Koper stala ob strani, ko smo rabili prostore za vaje in seminar ter instrumente za izvedbo nove skladbe tekmovalnega programa.

APZ UP je naziv častnega člana zbora letošnje leto podelil Sebastjanu Koklu, ki kot ustanovni član spremlja in podpira zbor od samega začetka. Z zagnanim vodstvom zbora je znal skozi konstruktiven pogovor preseči probleme in vedno najti ugodne rešitve.

Alenka Šinkovec

..........................................................................................................................................................................




p.s. meni je bil najbolj všeč tista listina, ki jo je zrihtal Sebastjan in bo pokrila stroške našega drugega CDja. Na, zdej pa mi bo kdo očital, da sem material girl...

Note gor note dol 1

Kakšno uro pred odhodom v Francijo je Boštjan mirno srkal svojo dnevno dozo cedevite in bral izolski tednik Mandrač. Zunaj je sijalo sonce in okrog okenske lončnice so nežno brenčale čebele, ko ga je nenadoma spreletelo, da mu manjkajo...

... note!

Pravkar prišel sms s sporočilom,

da APZ vikend odpade.

Danes iz protesta jem izključno sladoled.

:-(

Gospodična napovedovalka na podelitvi diplom...

... na Visoki šoli za zdravstvo v Izoli je, medtem, ko nas je osem (8) prav milo stalo pred diplomiranimi sestrami in brati s sorodstvom, povedala, da APZ UP danes šteje petinštirideset (45) pevk in pevcev, ki delujejo pod vodstvom priznanega dirigenta in skladatelja Ambroža Čopija. Vsakršna različnost med videnim (8) in napovedanim (45) je bila zgolj naključna.

Nam se je pa še kar fino zdelo, ne? ;)

5. letni koncert APZ UP minil v znoju

10.6.2009 je bila do 17:30 čisto navadna, morda že zjutraj malce prevroča delovna sreda. Potem se je začelo škripanje odrskih desk, tradicionalno premikanje stolov v dvorani, vsem znano upevanje jajajajajajajajajaaaaaaa, brisanje prvih kapljic znoja, pa sestavljanje inštrumentov, iskanje izgubljenih črnih žab, menjavanje pravkar raztrganih črnih žab, brisanje drugih kapljic znoja, preobuvanje in tik pred odhodom na oder tudi zavijanje daril za Ambroža brez enega samega koščka selotejpa v temi najbližje oštarije na muzejskem trgu. Na vrtu pokrajinskega muzeja nas je poškljocal Manuel, izdelke si lahko pogledate tukaj. In smo šli. Bila je polna dvorana in bilo je vroče. Morda bi bolj kot Richte mich Gott za uvod v večer pašala tista It's gettin' hot in here (od 1.04 naprej). Vseeno se nismo zmedli in smo še enkrat odpeli naš tekmovalni program plus še nekaj štikelcov, vse skupaj lično našteto tukaj:

Med pavzami, ko sem iskala vsaj en malo prepiha, so v dvorani silno delili kupe plaket in priznanj, kdo in zakaj jih je dobil napišem takoj, ko izvem. Trajalo je (tako, čisto po občutku) dobri dve uri, potem pa smo na zraku pred fhšjem končno piknili še par fetk pršutka in srknili malo bričevega rujnega. Nadaljevalo se je v eni od koprskih betul, zatem pa še na koprskem pomolu. Fotografsko gradivo tega zadnjega smo komisijsko uničili (to je laž).

Naš posebni terenski poročevalec Gašper je na zakuski posnel dva objave vredna portreta, dodajam pa mu še prisrčen objem Maje in bivšega apezejevca Uroša :

Pa še obogatena verzija ene od že omenjenih Manuelovih fotk, da boste videli kaj vse ste spregledali:

Drugo leto bomo švicali že šestič!

Drago bralstvo,

odločili smo se (zopet nedemokratično, kot pri olstarkah, ki niso bile roza, ampak zelene*) še naprej smetiti svetovno mrežo s svojimi slikovnimi in besedilnimi izlivi. Posodobljen blog s subjektivnimi pripombami in ugrizi pričakujte v kratkem, zelo kratkem. Pred blogom tudi v prihodnje ne bodo varni niti najbolj hudo zavarovani.







*ne toliko zaradi nedemokracije, bolj zaradi razsežnosti Ambroževih nog.

V živo...

... si nas lahko ogledate na našem PETEM LETNEM KONCERTU, ki se bo odvijal v SREDO, 10.6.2009 ob 20:00 v Pokrajinskem muzeju v Kopru. Močno me mika, da bi uvedla kakšen dress-code ali kak drug razpoznavni znak, po katerem bi ugotovila, kdo vse nas je spremljal prek bloga... hm... kakšen predlog?


Torej, pridite si nas ogledat. Ne le, da izgledamo dobro. Tudi peti znamo!

Nedelja ob Loari

Ker je bilo tekmovanje za nami, smo se v nedeljsko jutro zbudili bistveno bolj sproščeni (nekateri tudi bistveno bolj skisani od silnega slavja argentinske zmage). V vasici Cinq-Mars-la-Pile, dobrih dvajset kilometrov jugozahodno od Toursa, nas je pričakala gruča domačinov vseh starosti in nas v skoraj izključno renaultovih avtomobilih (vmes se je znašel en opel) odpeljala na kosilo. Pri različnih družinah smo nato nekaj ur razvajali brbončice in srkali vino, ki so ga gostitelji hiteli prinašati na mizo kot za stavo. Pred koncertom nam je uspelo smukniti še v enega od številnih gradov, ki krasijo bregove vodnate Loare. Prav res nam ni bilo hudega:


Na vrtu ene od gostiteljskih družin.


Cukerček dneva.


Sprehod okrog gradu.









In potem koncert v vaški cerkvici, ki se je izkazala za odlično prizoriče. Odpeli smo tekmovalni program, nekaj Mendelssohnovih in nekaj ljudskih, pa eno Čopijevo. Vmes se nam je uspelo tudi konkretno nasmejati, za kar smo še posebej hvaležni Metodu ;) Francoski zrak nam vsekakor dobro dene, veljalo bi razmisliti o uvedbi redne linije iz Kopra.






Orglala je Lara.




Čopijevo nam je oddirigirala Eva, ki nam je malo kasneje na avtobusu razodela veselo novico...

Še smo živi!

Z domače postelje sporočam, da še dihamo, da nas ni pobralo od razočaranja in da je za več kot 24-urni izpad informacij kriv internetni mrk, ki je nastopil po bučnem proslavljanju argentinske zmage na zelenici krožnega križišča v neposredni bližini hotela. Sledilo mu je težavno jutro in prelep dan, ki smo ga preživeli v vasici Cinq-Mars-la-Pile ob Loari. Takoj, ko s fotoaparata prenesem fotografije in iz vse poslikane solate izberem nekaj dobrih, jih zalimam sem gor. Stay tuned!