“Poziv/domača naloga do nedelje: zbiramo utrinke in odmeve na letošnjo sezono., zadnji koncert, prvi koncert, nove/stare člane....vseglih. Do 400 znakov, nič več! Član, nečlan, podporni član, častni član, PREDSEDNIK (?!)....vseglih vol. 2. Pošlji svoj zapis, mi pa ga objavimo!”
Takole pravi:
“Naj že vnaprej povem, da tale sestavek nikakor ne sodi med poskus umetniške kritike ker kot prvič, nisem umetnik (razen če velja, da se občasno preživljam z umetno hrano in se priložnostno oblačim in obuvam v umetne materiale) in kot drugič, sem kot nekdanji aktivni član primorskega apzjevskega sestava v veliki meri pristranski. Tudi včeraj je bilo tako, le da sem svojo rit v dvorani pokrajinskega muzeja Koper parkiral bolj v ozadje in malo manj pri strani. V to ozadje me je po sili razmer potisnila polno zasedena dvorana, ki se je kot vsako leto do zdaj napolnila v trenutku, odtehtalo je samo to, če si si in kje si si svojo pozicijo izboril v loži na vhodu v muzej. Priznam, malce me je zavedel Ambrož, ki je ob 19:55 pridno srkal svojo kokoljoko v družbi Bude in Sokija pod Dorisinim baldahinom. V alstarkah, kavbojkah in apzjevski T šrtki!!! Da. Vedno je bilo vse na knap in zakaj bi se ta dan kaj spremenilo…Torej tista pručka za zadnjo sedežno vrsto, na kateri sedijo zamudniki in tisti, ki še nimajo problemov s kolki. Zvok na takšni razdalji dobi svoj žmoht (odbijajoč se od starih ometov dvorane, gmašnih srajc atov in svežih bluz mam ter kratkih rokavov prijateljic in prijateljev, sošolk in sošolcev, fantov in punc in naključnih poslušalcev) in oplemeniti akustiko. Bo tudi že kaj na tem, da se v pozadini najde tudi kakšni ugleden in eminenten gost iz vrst glasbenih ustvarjalcev. Bolj naključen od naključnih poslušalcev je bil tudi amerikanec Travis, ki ga je sodelavka pohopsala še isto popoldne preko couch surfinga. Je eden tistih dečkov v srednjih dvajsetih letih, ki si je za svoj poklic izbral potovanje. ???. Služi tako da piše knjigo o svojih dogodivšinah po svetu oz. je obljubil da jo napiše ko se vrne. Seveda, nekateri prodajajo slaščice, drugi se gredo ribiče tretji prodajajo zavarovalne police, četrti pa potujejo. Ob takih tipih človek pomisli, da je pri izbiri svoje kariere ustrelil mimo. Trevis se je odločil, da bo poslušal 7. letni koncert Akademskega pevskega zbora UP. Ko smo ga v dvorani tik pred začetkom koncerta soočili, da gre za nastop pevskega zbora, je na programskem listu začel kalkulirati kakšen procentualni delež nosi vsaka pesem. Njegov komentar po odpeti himni Univerze na Primorskem se je nanašal na dvome, da take vrste himna ob nastopu nogometne ekipe na njegovi univerzi, pač ne bi prišla v poštev. Recimo, da bo himna UP po stoletni tradiciji s pleh muziko zvenela bolj pompozno in bila primerna tudi za nogometno tekmo. Dalje ga nisem več poslušal sem pa opazil, da je v drugem delu programa postal bolj pozoren in veselo aplaudiral po vsaki odpeti pesmi, čeprav se mu je to na začetku zdelo skrajno absurdno. Ploskal je tudi za vse zaslužne člane in člane s priznanji ter za častne člane z ustanovnimi zaslugami.
Zame je bil in je sodeč po včerajšnjem dogodku še vedno, letni koncert predvsem družabni dogodek in ne dogodek z umetniškimi presežki. Ker za slednje ni pogojev (akustično ne najbolj primerna dvorana, napolnjena z gosti ponese temperaturo zraka do kakih 26 stopinj in več, hlajenje pa deluje po principu odpri okno spredaj in odpri okno zadaj! Ambrož v dneh pred koncertom pilil in brusi program, ki ga ponavadi ni malo, pomesi pa ga tudi na dan koncerta kake tri urice prej, da ko stopiš na oder in se zaveš dve uri in več trajajočega programa se potihoma zavedaš, da si enkrat toliko na isti dan že dal skozi)
Letni koncert je dogodek, ko predstaviš svoj letni program, ko se zahvališ sponzorjem podpornikom in organizacijski ekipi in ko na koncu nazdraviš na uspešno sezono ter prihajajoča tekmovanja in turneje. Če bi si kdo zaželel poslušati apzjevce v top of the top kvaliteti mu priporočam obisk koncerta v terminih pred kakšnim pomembnim tekmovanjem pa če tudi je to v dvorani gasilskega društva kašnega od zamejskih skupnosti. Takrat je ponavadi tako, kot da gre zares.
Sem se pa letos prvič poistovetil s poslušalci - bivšimi pevci, ki so že kar nekaj let zvesti obiskovalci letnih koncertov in morda tudi kakšnega drugega. Vedno več nas je in v zraku je visela tudi hudomušna ideja o ustanovitvi društva bivših članov APZ UP. Njegov namen nam zaenrat še ni znan se pa bomo ob morebitni ustanovitvi zagotovo potrudili in bili bolj aktivni od kakšnega društva ljubiteljev plodov hrasta Črnike. Zavzeli se bomo tudi za vpis članov iz inozemstva, kamor se bivši radi odpravljajo po slajši kruh in izpopolnjevanje pevskih tehnik.
Zanima me kako bo še čez enkrat toliko let, ko bo garnitura v zborovskem sestavu (upam da) popolnoma drugačna, takrat ko si bo Ambrož privoščil zaslužen apzjevski pokoj (za tistega drugega bo moral verjetno še kaj postoriti) in bomo lahko skupaj z njim in ostalimi zborovskimi fosili ocenjevali absolutni napredek in zanos tistoletne generacije. To bo, upam da še ne tako hitro. Do takrat pa uspešno in s polno paro naprej! In kot slišim kako se je večer po letnem koncertu zavlekel v jutri se mi utrne malce deformirana izpeljanka stare viže...Kdor poje ne pije, zato pa po koncertu toliko več...
Živeli! ''
Za konec še Ambrožev utrinek: Pred kratkim je potegnil iz naftalina naše 1st ever vabilo na avdicije! Al smo se tresli :D
Ni komentarjev:
Objavite komentar