Pravkar smo prejeli čisto pravi potopis, ki ga z veseljem objavljamo v moji najljubši rubriki, Gostujoči tipkovnici. APZjevka razkriva, kam so jih vodile poti pretekli konec tedna. Bojda v sam samcati Rim in Salerno. Bogve koga vse so tam srečali in kako super je bilo na koncertu.
Avtorica želi ostati anonimna, meni pa se to zdi zanimivo, skorajda "intriguing". Hmmm grem stavit, da je: nova članica, ki odlično poje, lepotica, po možnosti še brihtna (poliglot, fantje: namig št. 1, francoščina pa to...), se druži z Lauro, pada na tortice (fantje, to je bil namig št. 2), skrbi za lepotni spanec (oh kako prikladno, bomo imeli lepe apezejevke na odru ;)), hvala bogu kaže tudi na to, da v glasbi uživa in obožuje sprehode po vrtovih (fantje, če to ni kul namig, potem ne vem več...). Sardelice pa ji bojda ne dišijo preveč. Tudi meni ne – na avtobusu.
Četrtek, 15.12.2011, 20:45. APZ-jevci nestrpno pričakujemo avtobus, ki nas bo popeljal do Rima ter kasneje do Salerna na koncert. »Ladja« se končno prikaže ob 21:10 in čez 5 minut odrinemo :). Po (večinoma) neprespani noči prispemo v Rim ob 6:20 zjutraj. Med tem, ko se spravljamo k sebi, gresta Alenka in Tjaša po vozovnice za metro. Izstopili smo na postaji Coloseo ter se seveda odpravili najprej do Koloseja, mimo Foruma Romanum, čez piazzo Venezia do Fontane di Trevi, kjer smo »dobili« prisluženi 2,5 uri prostega časa :). Z Lauro sva se odpravili do Pantheona in piazze Navone, kjer sva malo fotografirali in si privoščili kosilo. Tik pred zdajci sva se odločili še za obisk Vatikana in zato tudi zamudili na zborno mesto :S. Nato smo se skupaj odpravili do cerkve, v kateri je imel vaje eden izmed rimskih zborov, in tam dolge ure čakali na slavnega dirigenta Erika. Po opravljenem pogovoru z Ambrožem ter po fotografiranju smo odšli na metro. Ljudje v vagonih so se stiskali kot sardele, saj je čez dan potekala stavka in so se vsi hkrati odpravili domov. Po dolgem čakanju in prerivanju na vagone smo le prišli do avtobusa ter se odpeljali Salernu naproti. Ob prihodu smo bili navdušeni nad božično razsvetljavo mesta, zato so se nekateri odločili za nočni obhod, drugi pa smo si privoščili spanec. Naslednji dan sta po zajtrku prišla po nas Ciccio (Francesco) in Mimmo (Domenico) ter nam razkazala mesto in povedala nekaj malega o njegovi zgodovini. Obiskali smo katedralo, gledališče in muzej salernske medicinske šole. V prostem času smo se nekateri odpravili z vzpenjačo do Salernskih vrtov, s katerih je tudi lep razgled na mesto. Z Lauro sva kasneje odšli do plaže (ki na žalost ni bila najbolj čista), ostali pa na kosilo s tradicionalnimi salernskimi jedmi. Počasi smo se odpravili po potovalke in odšli na vaje. Po vaji je sledil težko pričakovani koncert, ki so ga Salernčani nagradili z dolgim aplavzom :). Na koncu je sledila še večerja v restavraciji in okušanje sladic v prostoru, kjer smo imeli vaje. Cel večer nas je z italijanskim zborom povezoval univerzalni jezik glasbe, petja. Bližala se je ura konca našega prečudovitega izleta in malo po polnoči smo odrinili iz Salerna. Za popotnico so nam dali veliko sladkarij in peciva. 20 minut pred poldnevom smo prispeli v Koper. Naš izlet je bil pri kraju vendar bodo prelepi spomini živeli naprej.
Draga anonimna, res hvala za zapis. Kaže, da so se Italijani spet izkazali kot gostitelji in da znajo ploskati, če jim je kaj všeč. In še opomba za bralce: slavni Erik je Eric Whitacre (klik). Za občutek predlagam tale štikelc (klik).
Slikovni prikaz po izboru Kjesomojenote, izpod peresa the one and only, Carmen:
Kdor išče, ta najde. V Rock caffeju!
Pred kolosejem. Manjkata Gregor in Mitja. Sklepam, da sta še letala po vlakih in upala, da uspeta priti do koncerta. Če ne bi bila res fora :D
Ni komentarjev:
Objavite komentar