Sinoči, nekje med polnočjo in tretjo zjutraj.
Mail št. ena - za objavo, tokrat avtorice Alenke Rožanc, ki se dela, da je Martin Šiškovič (mi je žal, da nisem napisala česa v stilu "še dobro, da mi pošiljaš ti,. ker Alenka..."), mail št. 2 - slike. Mail št. 3 - ne povem (lahko pa ugibate, sem prepričana, da vam ne uspe. Še.). Mail št. 4 - še slik. V enem izmed mailov: "Tisto ti je Alenka poslala iz mojega emaila.. pa piše kot da sem se javil jaz :)" V glavnem, jim dogaja, nasmejali so me. Takole pišejo:
Evo nas! V četrtek smo se najprej odpravili v Sultanahmet camii džamijo.
Po ogledu smo se tri ure potepali po bazarju in barantali po naših
najboljših močeh. V tem sta se dokazali kot profesionalki naši Sandra in
Katarina, ki sta ceno znižali za več kot polovico. Potem so se nekateri
odločili za ogled Hagie Sofie z bizantinskimi mozaiki iz 10. do 15.
stoletja, drugi pa so počivali pred trgom Sultanahmeta. Imeli smo tako
smolo, da smo naleteli na gnečo, kakršne v Istanbulu še nismo videli.
Tako smo komaj uspeli povečerjati in že smo se odpravili na nastop v
Kadikoy Ozgurluk Park amfiteater, kjer so se predstavili zbori s
tekmovanja. Posebej nas je navdušil tenor romunskega moškega zbora, ki
je zaradi čudne postavitve mikrofonov celoten nastop izvedel kot solist.
V petek smo si privoščili kopanje na zanimivem kopališču v Marmarskem morju. Voda je sprva imela zelo zanimiv vonj, vendar smo se ga kasneje privadili. In glej ga zlomka, pod ležalnikom smo kar naenkrat zagledali koncerte čevlje naše Jerneje, ki je namesto v japonkah na plažo prišla kar v balerinkah! Na žalost je bil naš Zap prehlajen in se nam ni pridružil, še dobro, saj bi si na vreli mivki opekel parklje. Po kosilu smo se odpravili na izlet z ladjo, na kateri so bili prisotni vsi pevci, ki so sodelovali na tekmovanju. Ogledali smo si Bosporsko ožino, uživali smo ob ritmih moderne in tradicionalne turške glasbe ter se nastavljali sončnim žarkom. Izlet je minil hitro, ob vrnitvi v sobe smo imeli preostanek večera prost.
Naslednji dan je bil odhod že ob 4h zjutraj. Večina APZjevcev se je tisto noč odpravila spat, ena soba pa je vztrajala pri igranju kart do odhoda in dočakala klic k molitvi ob 4.00. Med namestitvijo smo imeli priložnost šestkrat na dan slišati klice k molitvi z okoliških minaretov. Do turško-bolgarske meje smo večinoma spali. Na carini so nas zadrževali kar 3 ure in smo se tako čakanja že pošteno naveličali. Končno smo prispeli v Sofio, kjer nas je čakal še zaključek projekta Pravoslavna zapuščina primorskih skladateljev ter naše turneje. Na srečo smo prispeli 2 uri pred koncertom in smo imeli priložnost si ogledati center mesta z našo prikupno gostiteljico Rossi, ki nam je bila zelo všeč, saj nam je v kratkem času razkazala vse glavne znamenitosti prestolnice Bolgarije. Nastopili smo v cerkvi Sv. Sofie in navdušili zbrano občinstvo, naši Suzy pa na oči privabili solze sreče in purjo kolt. :) Zrak v cerkvi je bil tako slab, da sta dve APZjevki morali iti na svež zrak. Takoj po koncertu smo skočili na rumeni Rant in se odpravili proti Nišu. Med vožnjo smo gledali slike s turneje, risanko Bacek Jon in pisali to besedilo za blog. En lep avtobusni pozdrav vam želijo Jerry, Karyn, Barby in Šišy!
V petek smo si privoščili kopanje na zanimivem kopališču v Marmarskem morju. Voda je sprva imela zelo zanimiv vonj, vendar smo se ga kasneje privadili. In glej ga zlomka, pod ležalnikom smo kar naenkrat zagledali koncerte čevlje naše Jerneje, ki je namesto v japonkah na plažo prišla kar v balerinkah! Na žalost je bil naš Zap prehlajen in se nam ni pridružil, še dobro, saj bi si na vreli mivki opekel parklje. Po kosilu smo se odpravili na izlet z ladjo, na kateri so bili prisotni vsi pevci, ki so sodelovali na tekmovanju. Ogledali smo si Bosporsko ožino, uživali smo ob ritmih moderne in tradicionalne turške glasbe ter se nastavljali sončnim žarkom. Izlet je minil hitro, ob vrnitvi v sobe smo imeli preostanek večera prost.
Naslednji dan je bil odhod že ob 4h zjutraj. Večina APZjevcev se je tisto noč odpravila spat, ena soba pa je vztrajala pri igranju kart do odhoda in dočakala klic k molitvi ob 4.00. Med namestitvijo smo imeli priložnost šestkrat na dan slišati klice k molitvi z okoliških minaretov. Do turško-bolgarske meje smo večinoma spali. Na carini so nas zadrževali kar 3 ure in smo se tako čakanja že pošteno naveličali. Končno smo prispeli v Sofio, kjer nas je čakal še zaključek projekta Pravoslavna zapuščina primorskih skladateljev ter naše turneje. Na srečo smo prispeli 2 uri pred koncertom in smo imeli priložnost si ogledati center mesta z našo prikupno gostiteljico Rossi, ki nam je bila zelo všeč, saj nam je v kratkem času razkazala vse glavne znamenitosti prestolnice Bolgarije. Nastopili smo v cerkvi Sv. Sofie in navdušili zbrano občinstvo, naši Suzy pa na oči privabili solze sreče in purjo kolt. :) Zrak v cerkvi je bil tako slab, da sta dve APZjevki morali iti na svež zrak. Takoj po koncertu smo skočili na rumeni Rant in se odpravili proti Nišu. Med vožnjo smo gledali slike s turneje, risanko Bacek Jon in pisali to besedilo za blog. En lep avtobusni pozdrav vam želijo Jerry, Karyn, Barby in Šišy!
 |
| ZAP! |
